V petek, 10. oktobra 2025, z obrazov učencev razredne stopnje ­– še posebej tretje- in četrtošolcev – ni sijalo sonce, kot je to ob petkih zanje običajno. Na ta dan so se namreč poslovili od svoje priljubljene razredničarke, ge. Urške Makuc, ki se podaja novim izzivom naproti. Tudi med učitelji je vladalo nekam turobno vzdušje … Urška namreč ni le odlična učiteljica, je tudi izjemno prijetna sodelavka – vedno pripravljena sodelovati in pomagati. Učitelji bomo pogrešali njeno duhovitost, s katero je znala nasmejati celo zbornico, da o njenem preddopustniškem »kofjetu« sploh ne govorimo … Učiteljica Vanja je odhajajoči Urški spesnila tole pesem:

Draga Urška!

Pred enaindvajsetimi leti te je pot med nas pripeljala
in takrat si pomemben del našega kolektiva postala.
Nešteto kilometrov si od tedaj prevozila,
veliko otroških src se dotaknila,
med sodelavci prijatelje dobila
in na šoli svoj pečat pustila.

Zimi in Gorjanom boš pomahala v slovo,
verjetno bo kakšno solzo spustilo oko,
pogrešali te bomo vsi zelo,
saj take, kot si ti, gotovo več ne bo.

Srčna, prijazna, polna idej,
taka ostani še naprej,
in ko bo v Gorici udarila vročina,
pridi kaj med nas, kjer sta hlad in milina.

Pravijo, da najboljša stvar pri potovanju cilj ni,
ampak so to lepi spomini, ki jih na poti ustvariš s pravimi ljudmi.
Nabralo se jih je kar nekaj takih, ki v srcu ostanejo,
v bodoče pa ti jih želimo, draga Urška, vsaj še enkrat toliko.

Srečno!

Spremembe so del življenja – ko jih sprejmemo, odpremo vrata novim priložnostim. Mi smo jih včeraj, 13. oktobra 2025, na stežaj odprli ge. Vanji Krapež, novi članici naše šolske skupnosti. Vanja, dobrodošla med nami! Verjamemo, da bomo skupaj pisali prijetno zgodbo.